[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ko ljudi.
Predlagam, da gre0 k mami, ji brez uvoda pove0 ta
stavek. Nato pa jo vpra0 aj, kaj si pod tem predstavlja.
Na ta na�in bova preverila, ali je zapis razumljiv.
Preden bova napravila ta poizkus, sku0 ajva povedano 0 e
malo poenostaviti. Domnevam, da je zavedanje te�ko
razumljivo tudi takrat, ko ga jasno opi0 eva.
Predlagam, da v najinem opisu izpustiva besedo
 svet , ker si ljudje pod besedo svet predstavljajo Zem-
ljo, pokrajino in 0 e marsikaj, ne predstavljajo pa si �lo-
vekovega duhovnega sveta. Po poenostavitvi sva pri0 la
do opisa  �loveku je bila dana duhovnost pa tudi ta
opis je preve� zapleten. Besedo  je bila dana zamenjava
z besedo  ima . Dobila sva zapis:  �lovek ima duhov-
nost . �e poizku0 ajva poenostaviti. Pojmi, ki se kon�u-
jejo na  ..ost �alost, oto�nost, radost, hrabrost in dru-
gi, v �loveku napravijo vtis za�asnosti in minljivosti. Ker
�eliva poudariti trajnost na0 e zavesti, neminljivost mi-
122
�LOVEK SEM  USTVARJAM
BESeDA
selnega sveta, sku0 ajva ponazoriti s trdo samostalni0 ko
obliko tako, kot to predstavlja samostalnik roka, noga
ali glava, ki �loveku pripada ne glede na dogajanje okrog
njega. Preprosto reciva:  �lovek ima du0 o .
Metodolo0 ko se strinjam. Velikemu 0 tevilu ljudi s trdit-
vijo:  �lovek ima du0 o lahko sporo�iva, da ima �lovek
nekaj, kar ga lo�uje od �ivali, in da ima nekaj, kar mu
omogo�a ustvarjalnost.
Tega sporo�ila seveda nikomur ne bova vsiljevala,
zato dava le najosnovnej0 e preprosto sporo�ilo. Tisti, ki
ga bo zanimal pomen sporo�ila, si bo pa� sam poiskal
dodatnih informacij.
Du0 a najbr� ni nekaj tako preprostega, kot sva pokazala
na tem primeru.
Ljudje zelo slabo poznamo svojo duhovnost. Vse, kar
vemo povedati, je nekaj osnovnih ustvarjalnih funkcij
�loveka, za tem pa se skriva veliko podro�je na0 e zavesti
in na0 e podzavesti, kjer skorajda nimamo vedenja in
znanja.
Ker ne poznava mehanizmov delovanja duhovnega
sveta, zavedanja in podzavesti, tudi ne moreva trditi, da
poznava na0 o du0 o, oziroma da lahko poveva njene
lastnosti. Du0 a oziroma duhovnost je najbr� mnogo ve�,
kot si lahko predstavljava.
Midva sva ugotavljala predvsem, da v �loveku obstaja
123
�LOVEK SEM  USTVARJAM
BESeDA
nekaj, kar presega materialni svet in da tisto nekaj lah-
ko imenujeva tudi du0 a. Ugotavljala sva, kje naj jo
i0 �eva.
124
�LOVEK SEM  USTVARJAM
BESeDA
Svoboda
Ljudje si pogosto �elimo �im ve� svobode. Svobode pa
ni v izobilju.
125
�LOVEK SEM  USTVARJAM
BESeDA
O Bogu sva �e rekla, da je bitje, ki ni omejeno s �asom.
Ali to pomeni, da pri Njem �as sploh ne obstaja, da Bog
dogodkov ne zaznava tako kot �lovek?
�e Bog ne bi bil sposoben dojemati �asa, bi bil �lovek
sposoben ne�esa, �esar Bog ne bi zmogel. Ali iz tega lah-
ko kaj sklepava?
Seveda. Ker Bog presega �loveka, Bog lahko deluje v
�asu vsaj tako dobro kot �lovek.
Tako je. Bog natanko ve, kdaj je ustvaril vesolje, kdaj
je bil vesoljni potop. Celo ve�; Bog mogo�e celo naen-
krat vidi dogodke, ki jih mi do�ivljamo drugega za dru-
gim.
Ali si tudi pri tej domnevi lahko pomagava s primerom?
Seveda; predstavljaj si planinca, ki hodi po Triglav-
skem pogorju. Ko odide iz Bohinja, vidi strmo skalovje
Komar�e. V eni uri prispe do �rnega jezera. Ko sedi ob
�rnem jezeru vidi jezero, ne vidi pa ve� Komar�e. Pot
nadaljuje preko gozda do Dvojnega jezera in ko�e na
sedmerih Triglavskih jezerih. Planinec strmine Komar�e
vidi v enem �asu, �rno jezero v drugem, nazadnje pa
Dvojno jezero.
Pilot helikopterja, �e je helikopter dovolj visoko, vidi
pokrajino naenkrat. Pod seboj vidi Komar�o, �rno jeze-
126
�LOVEK SEM  USTVARJAM
BESeDA
ro in Dvojno jezero. Tisto, kar je planinec videl drugo za
drugim, vidi pilot naenkrat.
Primer je nazoren, govori pa le o sedanjih dogodkih, to
je tistih dogodkih, ki se na razli�nih mestih dogajajo v
tem �asu. Kako pa Bog vidi preteklost in, mogo�e 0 e bolj
zanimivo, prihodnost?
Ljudje se preteklosti zavedamo iz preteklih dogodkov.
Zamisliva si, da planinec z rde�e-belimi krogi ozna�u-
je planinsko pot. En dogodek je risanje enega rde�e-
belega okroglega smerokaza. Planinec bo videl le tisti
smerokaz, ob katerem se nahaja, pilot helikopterja pa
bo videl, �e seveda zelo dobro vidi, vse smerokaze na
poti in tudi del poti, ki 0 e ni ozna�en. Iz ozna�ene poti
bo pilot prepoznal planin�eva pretekla dejanja.
Pilot vidi ozna�be na poti, ki jo je planinec ozna�il; vidi [ Pobierz całość w formacie PDF ]