[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ko ljudi.
Predlagam, da gre0 k mami, ji brez uvoda pove0 ta
stavek. Nato pa jo vpra0 aj, kaj si pod tem predstavlja.
Na ta naãin bova preverila, ali je zapis razumljiv.
Preden bova napravila ta poizkus, sku0 ajva povedano 0 e
malo poenostaviti. Domnevam, da je zavedanje teÏko
razumljivo tudi takrat, ko ga jasno opi0 eva.
Predlagam, da v najinem opisu izpustiva besedo
svet , ker si ljudje pod besedo svet predstavljajo Zem-
ljo, pokrajino in 0 e marsikaj, ne predstavljajo pa si ãlo-
vekovega duhovnega sveta. Po poenostavitvi sva pri0 la
do opisa ãloveku je bila dana duhovnost pa tudi ta
opis je preveã zapleten. Besedo je bila dana zamenjava
z besedo ima . Dobila sva zapis: âlovek ima duhov-
nost . ·e poizku0 ajva poenostaviti. Pojmi, ki se konãu-
jejo na ..ost Ïalost, otoÏnost, radost, hrabrost in dru-
gi, v ãloveku napravijo vtis zaãasnosti in minljivosti. Ker
Ïeliva poudariti trajnost na0 e zavesti, neminljivost mi-
122
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
selnega sveta, sku0 ajva ponazoriti s trdo samostalni0 ko
obliko tako, kot to predstavlja samostalnik roka, noga
ali glava, ki ãloveku pripada ne glede na dogajanje okrog
njega. Preprosto reciva: âlovek ima du0 o .
Metodolo0 ko se strinjam. Velikemu 0 tevilu ljudi s trdit-
vijo: âlovek ima du0 o lahko sporoãiva, da ima ãlovek
nekaj, kar ga loãuje od Ïivali, in da ima nekaj, kar mu
omogoãa ustvarjalnost.
Tega sporoãila seveda nikomur ne bova vsiljevala,
zato dava le najosnovnej0 e preprosto sporoãilo. Tisti, ki
ga bo zanimal pomen sporoãila, si bo paã sam poiskal
dodatnih informacij.
Du0 a najbrÏ ni nekaj tako preprostega, kot sva pokazala
na tem primeru.
Ljudje zelo slabo poznamo svojo duhovnost. Vse, kar
vemo povedati, je nekaj osnovnih ustvarjalnih funkcij
ãloveka, za tem pa se skriva veliko podroãje na0 e zavesti
in na0 e podzavesti, kjer skorajda nimamo vedenja in
znanja.
Ker ne poznava mehanizmov delovanja duhovnega
sveta, zavedanja in podzavesti, tudi ne moreva trditi, da
poznava na0 o du0 o, oziroma da lahko poveva njene
lastnosti. Du0 a oziroma duhovnost je najbrÏ mnogo veã,
kot si lahko predstavljava.
Midva sva ugotavljala predvsem, da v ãloveku obstaja
123
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
nekaj, kar presega materialni svet in da tisto nekaj lah-
ko imenujeva tudi du0 a. Ugotavljala sva, kje naj jo
i0 ãeva.
124
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Svoboda
Ljudje si pogosto Ïelimo ãim veã svobode. Svobode pa
ni v izobilju.
125
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
O Bogu sva Ïe rekla, da je bitje, ki ni omejeno s ãasom.
Ali to pomeni, da pri Njem ãas sploh ne obstaja, da Bog
dogodkov ne zaznava tako kot ãlovek?
âe Bog ne bi bil sposoben dojemati ãasa, bi bil ãlovek
sposoben neãesa, ãesar Bog ne bi zmogel. Ali iz tega lah-
ko kaj sklepava?
Seveda. Ker Bog presega ãloveka, Bog lahko deluje v
ãasu vsaj tako dobro kot ãlovek.
Tako je. Bog natanko ve, kdaj je ustvaril vesolje, kdaj
je bil vesoljni potop. Celo veã; Bog mogoãe celo naen-
krat vidi dogodke, ki jih mi doÏivljamo drugega za dru-
gim.
Ali si tudi pri tej domnevi lahko pomagava s primerom?
Seveda; predstavljaj si planinca, ki hodi po Triglav-
skem pogorju. Ko odide iz Bohinja, vidi strmo skalovje
Komarãe. V eni uri prispe do ârnega jezera. Ko sedi ob
ârnem jezeru vidi jezero, ne vidi pa veã Komarãe. Pot
nadaljuje preko gozda do Dvojnega jezera in koãe na
sedmerih Triglavskih jezerih. Planinec strmine Komarãe
vidi v enem ãasu, ârno jezero v drugem, nazadnje pa
Dvojno jezero.
Pilot helikopterja, ãe je helikopter dovolj visoko, vidi
pokrajino naenkrat. Pod seboj vidi Komarão, ârno jeze-
126
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
ro in Dvojno jezero. Tisto, kar je planinec videl drugo za
drugim, vidi pilot naenkrat.
Primer je nazoren, govori pa le o sedanjih dogodkih, to
je tistih dogodkih, ki se na razliãnih mestih dogajajo v
tem ãasu. Kako pa Bog vidi preteklost in, mogoãe 0 e bolj
zanimivo, prihodnost?
Ljudje se preteklosti zavedamo iz preteklih dogodkov.
Zamisliva si, da planinec z rdeãe-belimi krogi oznaãu-
je planinsko pot. En dogodek je risanje enega rdeãe-
belega okroglega smerokaza. Planinec bo videl le tisti
smerokaz, ob katerem se nahaja, pilot helikopterja pa
bo videl, ãe seveda zelo dobro vidi, vse smerokaze na
poti in tudi del poti, ki 0 e ni oznaãen. Iz oznaãene poti
bo pilot prepoznal planinãeva pretekla dejanja.
Pilot vidi oznaãbe na poti, ki jo je planinec oznaãil; vidi
[ Pobierz całość w formacie PDF ]