[ Pobierz całość w formacie PDF ]

0 eno obleko itd., si dovolim dvomiti, da je bil va0 od-
govor odkritosrãen in resnicoljuben & Pozdravljam vas,
gospodiãna Timaeus & «
Milena se je poklonila.
»V ostalem upam, da vam kot pametnemu ãloveku
takó ni mnogo do Ïivljenja in da torej ne boste delali
sitnosti & Morda bi bili celó toliko prijazni, da bi se sami
obesili?«
»Ne, hvala; do take smrti imam Ïe od nekdaj poseb-
no antipatijo & Kdo pa ste sploh?«
»Kolokotronij, osebni straÏnik Njegovega veliãastva.«
»Tega vam ne verjamem; dokaÏite!«
Kolokotronij je privzdignil obrvi.
»Zdi se mi, da ste kak pritepen falot, kak zanikrn va
gabund, ki hodi po svetu in dela neumnosti. Îe va0 ob-
raz ni veliko prida.«
Kolokotronij se je zaãudil. Tudi ostale uniforme so se
vznemirile. Ali Kolokotronij se je osvestil ter stresel
energiãno z glavo.
»Pojdimo torej do kralja.«
Za gozdom so osedlali dvanajst konj ter jahali o mra-
ku po cesti, odkoder sta bila pri0 la Milan in Milena.
219
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
XI
adar ugasnejo svetilke, se priãenja v mestu najlep0 e
KÏivljenje. Vsakdo se ãuti v temi samega; kadar izgi-
nejo luãi, pade prisiljena etiketa in padejo obziri.
Ob takem ãasu se je sprehajal po ulici kralj Malhus.
Ali kar je videl in sli0 al, ga je skrajno poparilo. Po vseh
skritih ulicah, na vseh oglih, po vrtih in alejah zaljublje-
no 0 epetanje, poljubávanje, pritajeni, bojeãe poÏeljivi
kriki, hlastno, polglasno prigovarjanje, privijajoãe se od-
mikanje & Kralja je bilo sram in prihajal je v veliko za-
drego & Pri0 el je mimo skrivnostne hi0 e, na kateri je vi-
selo dvoje dolgih ãrnih zastav. Izobesili so jih bili, ko so
proglasili kraljevo zapoved o ljubezni. ·el je mimo in
videl je, da so bila razsvetljena skoro vsa okna. In ob ok-
nih so slonele devojke v rdeãih, globoko izrezanih blu-
zah.
»Hej, du0 ica, ãakaj, da ti nekaj povem & «
Kralj Malhus je hitel dalje z ogorãenostjo v srcu.
Osvajati ga je priãela obenem globoka Ïalost, kajti hipo-
ma je zaãutil zopet z vso moãjó, da ni ãlovek in da nima
sredi tega vroãega Ïivljenja nikakega opravka &
220
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Vrnil se je v grad ves potrt in otoÏen. Drugo jutro je
pozval prédse ministra Sulfurija. Minister je stal pri vra-
tih, a kralj je hodil po sobi s pove0 eno glavo in namr-
0 enimi obrvmi. Ni se bil 0 e prepasal in takó mu je cin-
cal trebuh od leve na desno. Na nogah je imel svilene
noãne opanke.
»Tistega 0 tudenta pustite pri miru; naj ga vzame
vrag & «
Minister se je nasmehljal ter upognil hrbet, kakor bi
ga bil kdo potegnil za brado k tlom. Nató je kralj Mal-
hus nekaj ãasa molãal.
»Povejte mi & sinoãi sem videl ãudne stvarí po me-
stu & Kaj se sploh ne brigajo ljudjé za moje zapovedi?«
Sulfurij je pogledal debelo.
»No & seveda se ne brigajo, veliãastvo & «
»Kaj?!«
Kralj Malhus se je neizmerno zaãudil.
»Ali ste mislili drugaãe, veliãastvo?«
In zaãudil se je tudi minister. Takó sta se ãudila obá-
dva, minister Sulfurij in kralj Malhus.
221
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-150-9
222 [ Pobierz całość w formacie PDF ]